Afriški beloprsi ježek izvira iz srednje in vzhodne Afrike, pri nas pa je vedno bolj priljubljen kot hišni ljubljenček. Preden se odločite imeti to ljubko žival doma, pa je dobro, da veste o njej določene posebnosti, kot npr. kako ustrezno pripraviti njegovo bivališče in kakšna je njegova nega ter prehrana.
Pri nas poznamo divje ježe, za katere je značilno zimske spanje. Afriški ježki so primerni izključno za stanovanje, saj potrebujejo temperaturo nad 22 oC in zato ne preživijo zimskega spanja. Tudi poleti zunanja namestitev ni primerna, saj ježe zelo rade napadejo bolhe, ki pa se jih nato zelo težko znebimo. V kolikor se zgodi, da opazite bolhe v njegovem kožuhu, je potrebno dati ampulo proti bolham.
Kako torej pripraviti primerno bivališče za vašega ježka?
Afriški beloprsi jež je samotar, zato ga nastanimo posamezno. Lahko imamo tudi par enakega spola, če sta iz istega legla in se razumeta. Raje imajo tiho in zatemnjeno okolje.
Ježi so zelo aktivne živali, zato mora biti terarij ali kletka primerno velika. Dolga mora biti vsaj 90, široka vsaj 50 ter visoka vsaj 100 cm. Vrh kletke naj bo zavarovan s pokrovom, saj dobro plezajo. razmik med rešetkami ne sme biti večji kot 2,5 cm, saj lahko zbežijo tudi skozi majhne luknje. V kolikor so razmahi med rešetkami širši, se lahko zgodi, da se ježek poškoduje ali zagozdi in če se zagozdi z glavo, lahko pride celo do zadušitve. Zato se veliko lastnikov raje odloči za stekleni terarij, v katerem lahko vzdržujemo tudi ostale življenjske pogoje. Kletko je potrebno namreč tudi dodatno ogrevati, najbolje z grelno blazino ali keramičnim grelcem za plazilce, da je v njej 24 – 30 °C. Če je temperatura prenizka, lahko vstopijo v nepravo hibernacijo. Potrebujejo 12 urno osvetlitev in relativno vlažnost okolja nižjo od 40 %.
Kletka mora imeti trdno dno, s steljo, ki mora biti mehka, vpojna in globoka, da lahko kopljejo rove, ne sme pa biti prašna. Kot stelja se priporoča žagovina, lesni peleti, rezan papir ali lesni ostružki. Seno in slama se ne priporočata zaradi preslabe vpojnosti, ne dajemo pa jim tudi stelje iz cedre ali kakšne druge dišeče stelje, ker lahko ta z draženjem povzroči dermatitis. Zaradi velike nočne aktivnosti, lahko pričakujete, da bo kar precej stelje tudi izven kletke. Prav zaradi tega se veliko lastnikov odloči za stekleni terarij. Kletko je treba čistiti najmanj dvakrat tedensko.
V kletki mora ježek imeti prostor, v katerega se lahko skrije, v njem pa ponavadi čez dan tudi spi. Za to so primerne škatle, večje papirnate rolce, večji kos lesa z duplino ali hiška. Pomembno pa še, da imajo še posodici za hrano in vodo. Navadimo jih lahko tudi na stranišče in sicer tako, da iztrebke premikamo v posodo z mačjim peskom, dokler se ne navadijo.
Ježi zelo radi plezajo in se igrajo, zato naj bo prostor opremljen z opremo, ki mu to omogoča. Zelo radi tečejo v velikem kolesu (imeti mora obod brez odprtin in biti mora iz trdnega materiala, da se jež ne poškoduje), pa tudi plazijo po stopnicah ali policah, ki pa morajo biti zavarovane. Ježi namreč slabo vidijo, zato lahko hitro padejo ter se poškodujejo. V kletko lahko nastavimo tudi razne tunele, škatle in rolce od wc papirja. Obožujejo pa raziskovanje po stanovanju. Seveda jih je potrebno paziti, saj se lahko zagozdijo med ožje dele pohištva ali se zapletejo v električne kable (ker niso glodavci, kablov sicer ne pogrizejo), potrebno pa je preprečiti tudi dostop majhnih predmetov ter strupenih rastlin, katere lahko zaužijejo, ter do stopnic ali drugih nevarnosti.
Ježi so nočno aktivne živali in znajo ponoči ustvarjati precej hrupa, podnevi pa večinoma spijo, zato je potrebno kletko namestiti v primeren prostor, kjer ježek ne bo ponoči motil svojih lastnikov. Ko uporabljajo kolo, znajo biti precej glasni. Tudi ježi imajo, tako kot ljudje, različne osebnosti, eni so bolj socialni, drugi pa večino časa želijo mir. V kolikor želimo, da se udomači, moramo poskrbeti, da namenimo vsak dan vsaj pol ure časa za druženja z našim ljubljenčkom.
Ježi zelo veliko iztrebljajo, njihovo blato pa je mehko, zato se kletka hitro umaže. Priporočljivo je čim pogostejše čiščenje kletke oz. terarija, seveda pa je pomembna tudi čistoča ježka.
Afriški beloprsi ježi lahko plavajo, kar pomeni, da jim občasno kopanje ne škoduje. Pri kopanju uporabite nežna, neodišavljena mila. Ko so udomačeni, jim lahko večkrat na mesec očistiti tačke v vodni kopeli. Občasno jim je potrebno skrajšati kremplje, lahko kar s škarjicami za nohte. Problem je predvsem v zadnjih krempljih, ki rastejo malo hitreje. Seveda moramo biti pri tem previdni, da jim ne poškodujemo živih delov nohta.
Osnovna hrana udomačenih beloprsih ježev je posebna hrana za ježe ali pa mačji briketi kvalitetnega proizvajalca. Hrana naj bi bila bogata s proteini (beljakovinami) in z nižjo vsebnostjo maščob (vsebuje naj 30 – 50 % beljakovin in 10 – 20 % maščob). Hrana za bele dihurje ni primerna, saj je prebogata z maščobami. Kot dodatek k prehrani lahko dobivajo mokarje in čričke, vendar v omejenih količinah, saj so bogati z maščobami. Priporoča se tudi kuhana perutnina, kuhano jajce, zelenjava, sadje v omejenih količinah. So insektivori, tako da v prehrani sadje in zelenjava nista potrebna. Ježi so laktozno intolerantni, nikoli jih ne hranimo z mlekom in mlečnimi izdelki, saj se bodo pojavile črevesne težave. Breje in doječe samice lahko imajo hrano vedno na voljo. Zaradi nevarnosti okužbe s salmonelo jim ne dajemo surovega mesa in jajc.
Seveda pa ne smemo pozabiti, da imajo vedno na voljo svežo vodo, ki jo lahko ponudimo v primerni posodi ali napajalniku. Vodo za pitje je potrebno zamenjati vsak dan.
